favicon-ehf

MAJA ZALAZNIK: »ČE KDO, ZMOREMO SLOVENCI IN SLOVENKE V ŠPORTU!«

Sedemnajst izjemnih in uspešnih žensk z različnih področij je sestavilo drugo ekipo Slovenije. Rokometašice bodo novembra na domačem prvenstvu lovile vrhunsko uvrstitev, ambasadorke pa jih bodo spodbujale s tribun. Naša tokratna sogovornica Maja Zalaznik verjame, da bomo Slovenci in Slovenke tudi tokrat stopili skupaj, pa ne samo v celjskemu Zlatorogu in ljubljanskih Stožicah, ampak tudi na dveh glavni področji prihajajočega prvenstva, na področju opolnomočenja žensk v športu in trajnosti.

Maja Zalaznik (prej Makovec Brenčič) je redna profesorica na področju mednarodnega poslovanja in vodja programa International Business na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Leta 2013 je bila imenovana za prorektorico Univerze v Ljubljani za področje prenosa znanja.

Nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport je v karieri delovala na številnih vodstvenih položajih in prav nemogoče je izpostaviti vse. Med drugimi je bila predsednica Društva za marketing Slovenije, pa podpredsednica Oglaševalskega razsodišča pri SOZ, danes opravlja vlogo ambasadorke Centra za šport in človekove pravice in predseduje Mednarodni komisiji Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

Kdo je Maja Zalaznik?
Profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in športna navdušenka. Nekdo, ki se ne samo ukvarja s športom, ampak mu želi tudi pomagati. Predvsem pa sem ponosna ambasadorka evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo kmalu v Sloveniji.

Šport vam je blizu z akademskega vidika. Kje in na kakšen način se odraža njegova pozitivna vloga v družbi?
Marsikje. Vedno pravim, da je šport vezivo vseh nas. Ne samo da povezuje, ampak tudi motivira in navdušuje. Slovenci ga imamo v svojem DNK-ju. Zakaj pa ga je tako pomembno spodbujati od prvih dni našega življenja? Zato da v prvi vrsti prevzamemo gibalne navade ter ohranjamo zdrav odnos do športnih vrednot. Prav bi bilo, da jih živimo vsi.

Eden vaših predmetov na Ekonomski fakulteti je tudi trženje v športu. Se pravzaprav sploh zavedamo njegove moči in priložnosti, ki nam jih ponuja?
Tega se vse bolj zavedamo. Moji študenti prihajajo z različnih krogov, tudi s podjetij, kar pomeni, da že ustvarjamo sinergije, kako drug drugemu z novimi znanji pomagati tako, da razvijamo nove trženjske aktivnosti. Da smo bližje kupcem skozi šport, preko športa, s športom. Mislim, da vrsta slovenskih podjetij že razume in spremlja navijače skozi šport kot svoje kupce.

Zakaj je šport tako privlačen za gledalce, sponzorje, investitorje?
Šport ima poseben naboj, čustveni naboj. S športom se poistovetimo, postanemo eno s športnikom ali športnico. Šport želimo videti, čutiti in doživeti, zato je tako pomemben v razmisleku sponzorjev, podjetij in tistih, ki snujejo trženjske aktivnosti. Med podjetji in športom lahko prepletemo veliko vrednot. Če je podjetje predano svojim ciljem in če verjame v to, da zmore, potem je povezava s športom naravna.

Kje vidite vzporednice med obema sferama?
Veliko jih je. Predvsem v strategijah in ciljih, prav tako vidimo, kdo podpira šport in kdo je naš kupec. Na nacionalni gospodarski ravni je mogoče izmeriti, koliko šport doprinese gospodarstvu in družbi. Ne samo zdaj, ampak na dolgi rok. Ta multiplikator je v povprečju večji kot vse ostale gospodarske dejavnosti v letu 2018, kar daje vedeti, da so sinergije lahko vrednostno, vsebinsko in trajnostno zelo močne.

Kakšen ekonomski učinek bo imelo EP v Sloveniji, kje vidite njegov potencial?
Najpomembneje je, da približamo ženski rokomet vsem nam. Opolnomočenje žensk in trajnost sta dva stebra, ki jih ambasadorke z veseljem podpiramo. Sta aktualen izziv celotne družbe v Sloveniji in po svetu, kjer so razlike prevelike. Zakaj ne bi s tovrstnim prvenstvom povedali, da smo enakovredni ne glede na spol in ne glede na to, ali igramo rokomet, nogomet, smučamo, skačemo … Smo ljudje!

Šport oziroma rokomet ne bo edina rdeča nit novembrskega prvenstva, ki ga bosta pri nas gostila Celje in Ljubljana. Tu sta tudi opolnomočenje žensk in trajnost. Slednja je zelo priljubljena. Kaj je tisto, kar ste vi ponotranjili s tega področja?
Trajnost je velika beseda, ki jo znamo udejanjiti. Ogromno podjetij ima oblikovane jasne strategije, kako doseči trajnostne standarde. Prizadevam si, da bi po le-teh živelo tudi žensko rokometno prvenstvo, ki bo pustilo vzpodbudo prihodnjim generacijam in mladim. Sama se v zadnjem času ukvarjam s smernicami trajnosti največjega svetovnega nordijskega prvenstva, ki bo leta 2023 v Planici. S kolegi s poslovnega sveta iščemo rešitve, kako zasnovati program trajnostnega managerja. In v tem vidim veliko povezavo s športom. Šport je sam po sebi trajnost. Če smo aktivni, imamo običajno bolj zdravo in daljše življenje. Razmišljajmo tako tudi v širšem okolju, v poslovnem svetu. Trajnost ni samo beseda, ampak gre za jasne standarde in usmeritve, ki jih želimo doseči. Za družbo, za svet. Imamo le eno Zemljo.

Kaj ste vi v vašem vsakdanjem življenju naredili trajnostnega?
Trajnost je najprej odgovornost do samega sebe in nato do vseh okoli nas. Na fakulteti razvijamo usmeritve trajnosti, poleg tega pa skušamo biti čim bolj ekološki. Ukvarjamo se z veliko transformacijo v znanjih, kako nove poslovne modele pripraviti na bolj trajnosten način. Da ne bodo jemali tistega, kar je v svetu dragoceno. Virov, ki so omejeni, in ljudi, ki imamo svoje omejene možnosti.

Katere osnovne korake bi priporočili ljudem, ki se odločajo za trajnosten način življenja?
Najprej poglejmo v svoj dom. Droben korak vsak dan, da človek ohrani nekaj surovin več, kot bi jih sicer. Morda ne vedno obleči novega, ampak reciklirati in uporabljati reciklirano. Razmislimo, kako privarčevati pri energiji. Drobni vzorci lahko hitro postanejo naša navada.

Ambasadorke prvenstva imate svojo reprezentanco. Močna zasedba uspešnih žensk z različnih področij je stopila skupaj in predstavlja enega stebrov organizacije tekmovanja. Kako zelo je potrebno v 21. stoletju govoriti o enakopravnosti spolov?
Govoriti moramo o enakovrednosti vseh nas. Omenila sem že, da je na svetu ogromno deklic in žensk, ki nimajo enakih možnosti. To ni prav. Prav s takimi zgodbami, kot je Women’s EHF Euro 2022, lahko doprinesemo k ozaveščanju o opolnomočenju vsega na tem svetu. Pomembna je predvsem ženska zgodba. Zakaj ne bi spodbudili mladih deklic, ki verjamejo v to, da je rokomet nekaj, kar si želijo početi v življenju?

Katera od ambasadork je nas vas pustila največji vtis in zakaj?
Poznam vse. Vse so ženske z veliko začetnico, vse živijo svojo vizijo, predane so svojim ciljem in so izjemno pogumne. Znajo prestopiti meje, da se lahko od njih učimo. Hvaležna sem, da so na različnih področjih mojega življenja stopile vanj.

Zakaj bi si moral po vašem mnenju vsak Slovenec ali Slovenka ogledati vsaj eno tekmo EP v rokometu za ženske?
Šport povezuje, šport navdihuje in motivira. Če znamo ob tem še bodriti športnice in športnike, lahko naredimo največ, da je slovenski DNK v športu pravi in občudovanja vreden! Ni pomemben rezultat, pomembno je, da pokažemo, kaj zmoremo. Ko vstopimo v dvorano, moramo začutiti nacionalni ponos in ga deliti. V športu res znamo stopiti skupaj.

Kaj bo po vašem mnenju glavna zapuščina evropskega prvenstva?
Na obeh področjih, tako pri opolnomočenju žensk kot trajnosti, bo nastalo veliko novih znanj. Spodbudili bomo mlade, da verjamejo v ženske discipline in žensko športno dogajanje. Če kdo, zmoremo Slovenke in Slovenci v športu. Pa dajmo prenesti ta »Zmoremo, povežimo se,« tudi na druga področja.

Za konec nekoliko nehvaležno vprašanje. Katero mesto bo po vašem mnenju zasedba slovenska reprezentanca na EP?
Ne glede na končni rezultat, sem že zdaj ponosna. Reprezentanca se pripravlja na nove izzive, hkrati pa skuša delovati in deluje kot ekipa. To je najpomembnejše sporočilo. Delovati kot ekipa z nacionalnim nabojem! Mislim, da bomo to še bolj začutili na samem prvenstvu.

Scroll to Top