favicon-ehf

VANJA ČERNIVEC: AMERIKA ŽENSKAM NUDI VEČ PRILOŽNOSTI

Ne dolgo nazaj so splet preplavile novice o Vanji Černivec, Slovenki, ki v košarkarskem svetu podira mejnike. (Nekdanja) Prva ženska skavtinja v zgodovini lige NBA je prvega julija letos postala še prva športna direktorica v britanski ženski košarki in direktorica akademije London Lions. Mariborčanka s tem dokazuje, da se kot predstavnica nežnejšega spola lahko znajde tudi v ”moškem” svetu.

Njena mladost ni bila povsem v znamenju športa, a je bila ob stiku s košarko to nedvomno ljubezen na prvi pogled. »Igrala sem klavir, pela, plesala. Ko pa je košarka stopila v moje življenje, je bilo vse ostalo postavljeno na stranski tir.«

Poslovna pot jo je nato vodila skozi številne preizkušnje, za katere priznava, da ji ni bilo vedno lahko. »V času, ko sem se prebijala v športno industrijo, sem imela občutek, da se moram kot ženska bolj dokazovati. Nisem se spraševala le, ali priložnosti ne dobim zaradi spola, ampak tudi, ali je za to krivo, da prihajam iz majhne Slovenije, da nimam diplome s Harvarda, da košarke nisem igrala na najvišji ravni …« se zahtevnih začetkov spominja Černivčeva, a v isti sapi dodaja: »Ko sem prišla pod okrilje lige NBA, je bilo teh občutkov vedno manj, vsa vprašanja v moji glavi so bila odveč.«

V športu so gonilo čustva, strast in pripadnost, kar so tudi karakteristike žensk. Pa vendar ima moški šport večjo podporo gledalcev, sponzorjev. Razlog, da je tako, vidi v odločevalcih. »Ljudje, ki so na vodilnih mestih za sprejemanje odločitev, so povečini moški, ki predvsem na podlagi praks iz preteklosti delijo sredstva.« Ženske so tu velikokrat v nezavidljivem položaju, kjer se nivo profesionalnosti razlikuje od moškega in zato prevečkrat padejo v nemilost amaterskega razvoja talentov in posledično nižje ravni tekmovanja.

»Šport mora biti dostopen širši publiki, da postane popularen,« in tudi tu so ženske zapostavljene. Seveda obstajajo izjeme. »Odličen primer tega, kako se otresti manjvrednosti je ženski nogomet. Jasno so predstavile svoje zahteve, se finančno približale moškim in zadnji finale ženskega nogometa v Londonu, ki ga je s tribun spremljalo 90.000 ljudi je dokaz, da ženski šport lahko postavimo ob bok moškemu.«

Sogovornica vidi v ženskem športu tudi priložnost, da se pozicionira kot družinski dogodek, s čimer privabi več ljudi različnih starostnih skupin, ki pomenijo potencial za prodajo produktov in zanimanje za šport. »Premike v to smer že vidimo v velikih korporacijah, ki vlagajo v ženski šport.« Eden bolj prepoznavnih primerov sta sestri Williams v svetu tenisa.

Tudi sicer je Amerika korak, dva pred Evropo, priznava. »Pri nas ženske prevzemajo administrativne vloge, so zaposlene v marketingu, manj priložnosti dobijo na klopi.« Tako kljub temu, da živimo v 21. stoletju, nimajo enakih možnosti. Je pa Štajerka skozi številna potovanja opazila, »da pa smo vsi enaki po vrednotah in osnovnih življenjskih potrebah.«

Černivčeva se je uveljavila v svetu košarke kljub spolu. »Imela sem ogromno sreče in sem zelo vztrajna. Podpora domačih in zdravi odnosi z ljudmi so me pripeljali preko Chicaga do Londona,« priznava in potrjuje, da živimo v delu sveta, v katerem smo priviligirani. Da doma ni občutila tega, da kot ženska česa ne more doseči. Ko bi le lahko enako rekli tudi za ostale predele sveta.

Scroll to Top